Ozadje

Z razvojem tehnologije in pospeševanjem industrializacije se kemikalije pogosto uporabljajo v proizvodnji. Te snovi lahko povzročijo onesnaženje okolja med proizvodnjo, uporabo in izpusti ter porušijo ravnovesje ekosistema. Nekatere kemikalije z rakotvornimi, mutagenimi in toksičnimi lastnostmi lahko ob dolgotrajni izpostavljenosti povzročijo tudi različne bolezni, ki ogrožajo zdravje ljudi.

Evropska unija (EU) kot pomemben spodbujevalec mednarodnega varstva okolja zato aktivno sprejema ukrepe in sprejema predpise za omejevanje različnih škodljivih snovi, hkrati pa krepi vrednotenje in nadzor nad kemikalijami za zmanjšanje škode za okolje in človeka. EU bo še naprej posodabljala in izboljševala zakone in predpise kot odgovor na nova okoljska in zdravstvena vprašanja, ko napredujeta znanstveni in tehnološki napredek ter kognitivna ozaveščenost. Spodaj je podroben uvod v ustrezne uredbe/direktive EU o zahtevah glede kemičnih snovi.

Direktiva RoHS

2011/65/EU Direktiva o omejevanju uporabe nekaterih nevarnih snovi v električni in elektronski opremi(Direktiva RoHS) je aobvezno direktivooblikovala EU. Direktiva RoHS določa pravila za omejevanje uporabe nevarnih snovi v električni in elektronski opremi (EEO), da bi zaščitili zdravje ljudi in okoljsko varnost ter spodbujali recikliranje in odlaganje odpadne električne in elektronske opreme.

Področje uporabe

Elektronska in električna oprema z nazivno napetostjo, ki ne presega 1000 V AC ali 1500 V DCvključuje, vendar ni omejeno na naslednje kategorije:

veliki gospodinjski aparati, mali gospodinjski aparati, informacijska tehnologija in telekomunikacijska oprema, potrošniške naprave, oprema za razsvetljavo, električna in elektronska orodja, igrače in oprema za rekreacijski šport, medicinska oprema, instrumenti za spremljanje (vključno z industrijskimi detektorji) in prodajni avtomati.

Zahteva

Direktiva RoHS zahteva, da omejene snovi v električni in elektronski opremi ne smejo preseči svojih najvišjih mejnih koncentracij. Podrobnosti so naslednje:

Oznaka

Proizvajalci morajo izdati izjavo o skladnosti, sestaviti tehnično dokumentacijo in namestiti oznako CE na izdelke, da dokažejo skladnost z direktivo RoHS.Tehnična dokumentacija mora vključevati poročila o analizi snovi, popise materialov, izjave dobaviteljev itd. Proizvajalci morajo hraniti tehnično dokumentacijo in izjavo EU o skladnosti vsaj 10 let po tem, ko je bila električna in elektronska oprema dana na trg, da se pripravijo na nadzor trga. preverjanja. Izdelke, ki niso v skladu s predpisi, lahko odpokličemo.

Uredba REACH

(ES) št. 1907/2006UREDBA o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH), ki je uredba o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij, predstavlja kritičen del zakonodaje za preventivno ravnanje EU s kemikalijami, ki vstopajo na njen trg. Namen uredbe REACH je zagotoviti visoko raven varovanja zdravja ljudi in okolja, spodbujati alternativne metode za ocenjevanje nevarnosti snovi, olajšati prosti pretok snovi na notranjem trgu ter hkrati povečati konkurenčnost in inovativnost.Glavne sestavine uredbe REACH zajemajo registracijo, vrednotenje,pooblastilo, in omejitev.

Registracija

Vsak proizvajalec ali uvoznik, ki proizvede ali uvozi kemikalije v skupni količiniveč kot 1 tono/letose zahtevapredložiti tehnično dokumentacijo Evropski agenciji za kemikalije (ECHA) v registracijo. Za snoviveč kot 10 ton/leto, opravljena mora biti tudi ocena kemijske varnosti in izpolnjeno poročilo o kemijski varnosti.

• Če izdelek vsebuje snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost (SVHC) in koncentracija presega 0,1 % (po masi), mora proizvajalec ali uvoznik nadaljnjim uporabnikom zagotoviti varnostni list (SDS) in predložiti podatke v zbirko podatkov SCIP.
• Če koncentracija SVHC preseže 0,1 % teže in količina preseže 1 tono/leto, mora proizvajalec ali uvoznik izdelka o tem obvestiti tudi agencijo ECHA.
• Če skupna količina snovi, ki je bila registrirana ali prijavljena, doseže naslednji količinski prag, mora proizvajalec ali uvoznik agenciji ECHA takoj posredovati dodatne informacije, potrebne za to količinsko raven.

Evalvacija

Postopek vrednotenja je sestavljen iz dveh delov: vrednotenja dokumentacije in vrednotenja snovi.

Vrednotenje dokumentacije se nanaša na postopek, s katerim agencija ECHA pregleda informacije o tehnični dokumentaciji, zahteve po standardnih informacijah, ocene kemijske varnosti in poročila o kemijski varnosti, ki jih predložijo podjetja, da ugotovi njihovo skladnost z uveljavljenimi zahtevami. Če ne izpolnjujejo zahtev, mora podjetje predložiti potrebne podatke v določenem roku. Agencija ECHA vsako leto za pregled izbere vsaj 20 % datotek, ki presegajo 100 ton/leto.

Ocenjevanje snovi je postopek ugotavljanja nevarnosti, ki jih kemične snovi predstavljajo za zdravje ljudi in okolje. Ta postopek zajema oceno njihove strupenosti, načinov izpostavljenosti, ravni izpostavljenosti in možne škode. Agencija ECHA na podlagi podatkov o nevarnosti in tonaže kemičnih snovi razvije tekoči triletni načrt ocenjevanja. Pristojni organi nato izvedejo evalvacijo snovi v skladu s tem načrtom in sporočijo rezultate.

Pooblastilo

Namen avtorizacije je zagotoviti nemoteno delovanje notranjega trga, da so tveganja SVHC ustrezno nadzorovana in da se te snovi postopoma nadomestijo z ekonomsko in tehnično ustreznimi alternativnimi snovmi ali tehnologijami. Vloge za avtorizacijo je treba predložiti Evropski agenciji za okolje skupaj z obrazcem za vlogo za avtorizacijo. Klasifikacija SVHC vključuje predvsem naslednje kategorije:

（1）CMR snovi: Snovi so rakotvorne, mutagene in strupene za razmnoževanje

（2）PBT snovi: Snovi so obstojne, bioakumulativne in strupene (PBT)

（3）vPvB snovi: Snovi so zelo obstojne in zelo bioakumulativne

（4）Druge snovi, za katere obstajajo znanstveni dokazi, da imajo lahko resne učinke na zdravje ljudi ali okolje

Omejitev

Agencija ECHA bo omejila proizvodnjo ali uvoz snovi ali izdelka v EU, če meni, da proces proizvodnje, proizvodnje, dajanja v promet predstavlja tveganje za zdravje ljudi in okolje, ki ga ni mogoče ustrezno nadzorovati.Snovi ali izdelki, vključeni na seznam omejenih snovi (REACH dodatek XVII), morajo biti skladni z omejitvami, preden jih je mogoče proizvesti, izdelati ali dati na trg v EU, izdelki, ki ne izpolnjujejo zahtev, pa bodo odpoklicani inkaznovani.

Trenutno so zahteve Priloge XVII REACH vključene v novo uredbo EU o baterijah. To uvozu na trg EU, je treba upoštevati zahteve Priloge XVII REACH.

Oznaka

Uredba REACH trenutno ni v obsegu nadzora CE in ni zahtev za certificiranje skladnosti ali oznako CE. Vendar pa bo Agencija Evropske unije za nadzor in upravljanje trga vedno izvajala naključne preglede izdelkov na trgu EU, in če ne bodo izpolnjevali zahtev REACH, bodo soočeni s tveganjem odpoklica.

POPsUredba

(EU) 2019/1021 Uredba o obstojnih organskih onesnaževalih, imenovana Uredba o obstojnih organskih onesnaževalih, je namenjena zmanjšanju emisij teh snovi ter varovanju zdravja ljudi in okolja pred njihovo škodo s prepovedjo ali omejevanjem proizvodnje in uporabe obstojnih organskih onesnaževal. Obstojna organska onesnaževala (POP) so organska onesnaževala, ki so obstojna, bioakumulativna, polhlapna in zelo strupena, ki se lahko prenašajo na velike razdalje in predstavljajo resno nevarnost za zdravje ljudi in okolje po zraku, vodi in živi organizmi.

Uredba o POPs velja za vse snovi, zmesi in izdelke v EU.Navaja snovi, ki jih je treba nadzorovati, ter določa ustrezne nadzorne ukrepe in metode upravljanja zalog. Predlaga tudi ukrepe za zmanjšanje in nadzor njihovih izpustov ali emisij. Poleg tega uredba zajema tudi ravnanje in odstranjevanje odpadkov, ki vsebujejo POPs, pri čemer zagotavlja, da se sestavine POPs uničijo ali podvržejo nepovratni pretvorbi, tako da preostali odpadki in emisije ne kažejo več lastnosti POPs.

Oznaka

Podobno kot pri uredbi REACH, dokaz o skladnosti in oznaka CE trenutno nista potrebna, vendar je treba še vedno izpolnjevati regulativne omejitve.

Direktiva o baterijah

2006/66/ES Direktiva o baterijah in akumulatorjih ter odpadnih baterijah in akumulatorjih(v nadaljevanju Direktiva o baterijah) velja za vse vrste baterij in akumulatorjev, z izjemo opreme, povezane z bistvenimi varnostnimi interesi držav članic EU, in opreme, namenjene izstrelitvi v vesolje. Direktiva določa določbe za dajanje baterij in akumulatorjev na trg ter posebne določbe za zbiranje, obdelavo, predelavo in odstranjevanje odpadnih baterij.Tnjegove direktivese pričakuje, da borazveljavljen 18. avgusta 2025.

Zahteva

1. Vse baterije in akumulatorji, dani na trg z vsebnostjo živega srebra (po masi) nad 0,0005 %, so prepovedani.
2. Prepovedane so vse prenosne baterije in akumulatorji, dani na trg z vsebnostjo kadmija (po masi) nad 0,002 %.
3. Zgornji dve točki ne veljata za alarmne sisteme v sili (vključno z zasilno razsvetljavo) in medicinsko opremo.
4. Podjetja se spodbuja, da izboljšajo splošno okoljsko učinkovitost baterij v njihovem življenjskem ciklu ter razvijejo baterije in akumulatorje z manj svinca, živega srebra, kadmija in drugih nevarnih snovi.
5. Države članice EU pripravijo ustrezne načrte zbiranja odpadnih baterij, proizvajalci/distributerji pa se registrirajo in zagotovijo brezplačne storitve zbiranja baterij v državah članicah, v katerih prodajajo. Če je izdelek opremljen z baterijo, se za proizvajalca baterije šteje tudi njen proizvajalec.

Oznaka

Vse baterije, akumulatorji in baterijski paketi morajo biti označeni z logotipom prečrtanega smetnjaka, na nalepki pa mora biti navedena kapaciteta vseh prenosnih in avtomobilskih baterij in akumulatorjev.Baterije in akumulatorji, ki vsebujejo več kot 0,002 % kadmija ali več kot 0,004 % svinca, so označeni z ustreznim kemijskim simbolom (Cd ali Pb) in pokrivajo najmanj četrtino površine simbola.Logotip mora biti jasno viden, čitljiv in neizbrisen. Pokritost in mere morajo biti v skladu z ustreznimi določbami.

Logotip smetnjaka

Direktiva OEEO

2012/19/EU Direktiva o odpadni električni in elektronski opremi(OEEO) je ključni režim EU zaZbiranje in obdelava OEEO. Določa ukrepe za varovanje okolja in zdravja ljudi s preprečevanjem ali zmanjševanjem škodljivih vplivov proizvodnje in ravnanja z OEEO ter spodbujanjem trajnostnega razvoja z izboljšanjem učinkovitosti rabe virov.

Področje uporabe

Elektronska in električna oprema z nazivno napetostjo, ki ne presega 1000 V AC ali 1500 V DC, vključno z naslednjimi vrstami:

Oprema za izmenjavo temperature, zasloni, zasloni in oprema, ki vsebuje zaslone (s površino večjo od 100 cm2), velika oprema (z zunanjimi merami, ki presegajo 50 cm), majhna oprema (z zunanjimi merami, ki ne presegajo 50 cm), mala oprema za informacijsko tehnologijo in telekomunikacije ( z zunanjimi merami, ki ne presegajo 50 cm).

Zahteva

1. Direktiva od držav članic zahteva, da sprejmejo ustrezne ukrepe za spodbujanje ponovne uporabe, razstavljanja in recikliranja OEEO in njenih komponent v skladu zzahteve za okoljsko primerno zasnovoDirektive 2009/125/ES; proizvajalci ne smejo preprečiti ponovne uporabe OEEO s posebnimi strukturnimi značilnostmi ali proizvodnimi postopki, razen v posebnih primerih.
2. Države članice sprejmejo ustrezne ukrepeza pravilno razvrščanje in zbiranje OEEO, ki daje prednost opremi za izmenjavo temperature, ki vsebuje snovi, ki tanjšajo ozonski plašč, in fluorirane toplogredne pline, fluorescentne sijalke, ki vsebujejo živo srebro, fotonapetostne plošče in majhno opremo. Države članice zagotovijo tudi izvajanje načela „odgovornosti proizvajalca“, ki od podjetij zahteva, da vzpostavijo obrate za recikliranje, da dosežejo minimalno letno stopnjo zbiranja glede na gostoto prebivalstva. Razvrščeno OEEO je treba ustrezno obdelati.
3. Podjetja, ki prodajajo električne in elektronske izdelke v EU, se registrirajo v ciljni državi članici za prodajo v skladu z ustreznimi zahtevami.
4. Elektronska in električna oprema morata biti označeni z zahtevanimi simboli, ki morajo biti jasno vidni in jih ni mogoče enostavno obrabiti na zunanji strani opreme.
5. Direktiva od držav članic zahteva, da vzpostavijo ustrezne sisteme spodbud in kazni, da se zagotovi popolno izvajanje vsebine Direktive.

Oznaka

Oznaka WEEE je podobna nalepki z direktivo o baterijah, obe zahtevata oznako »simbol ločenega zbiranja« (logo smetnjaka), specifikacije velikosti pa se lahko nanašajo na direktivo o bateriji.

Direktiva ELV

2000/53/ESDirektiva o izrabljenih vozilih(Direktiva ELV)zajema vsa vozila in izrabljena vozila, vključno z njihovimi sestavnimi deli in materiali.Njegov cilj je preprečiti nastajanje odpadkov iz vozil, spodbujati ponovno uporabo in predelavo izrabljenih vozil in njihovih sestavnih delov ter izboljšati okoljsko učinkovitost vseh operaterjev, vključenih v življenjski cikel vozil.

Zahteva

1. Največje utežne vrednosti koncentracije v homogenih materialih ne smejo presegati 0,1 % za svinec, šestvalentni krom in živo srebro ter 0,01 % za kadmij. Vozila in njihovi deli, ki presegajo najvišje mejne koncentracije in niso v okviru izjem, se ne dajejo na trg.
2. Pri načrtovanju in proizvodnji vozil je treba v celoti upoštevati razstavljanje, ponovno uporabo in recikliranje vozil in njihovih delov, potem ko so odstranjeni, vključiti pa je mogoče več recikliranih materialov.
3. Gospodarski subjekti vzpostavijo sisteme za zbiranje vseh izrabljenih vozil in, kjer je tehnično izvedljivo, odpadnih delov, ki nastanejo pri popravilu vozil. Izrabljena vozila spremlja potrdilo o uničenju in se prenesejo v pooblaščeni obrat za obdelavo. Proizvajalci dajo na voljo podatke o razgradnji itd. v šestih mesecih po tem, ko so dali vozilo na trg, in krijejo vse ali večino stroškov zbiranja, obdelave in predelave izrabljenih vozil.
4. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da gospodarski subjekti vzpostavijo ustrezne sisteme za zbiranje izrabljenih vozil in dosežejo ustrezne cilje predelave, ponovne uporabe in recikliranja ter da skladiščenje in obdelava vseh izrabljenih vozil traja mesto v skladu z ustreznimi minimalnimi tehničnimi zahtevami.

Oznaka

Trenutna direktiva ELV je bila vključena v zahteve nove zakonodaje EU o baterijah. Če gre za izdelek avtomobilske baterije, mora izpolnjevati zahteve ELV in zakona o baterijah, preden se lahko uporabi oznaka CE.

Zaključek

Če povzamemo, EU ima širok nabor omejitev za kemikalije za zmanjšanje uporabe nevarnih snovi ter zaščito zdravja ljudi in okoljske varnosti. Ta niz ukrepov je močno vplival na industrijo baterij, tako s spodbujanjem razvoja okolju prijaznejših materialov za baterije kot spodbujanjem tehnoloških inovacij in razvoja ter izboljšanjem ozaveščenosti potrošnikov o ustreznih izdelkih in širjenjem koncepta trajnostnega razvoja in zelene potrošnje. Ker se ustrezni zakoni in predpisi še naprej izboljšujejo in se regulativna prizadevanja krepijo, obstajajo razlogi za domnevo, da se bo industrija baterij še naprej razvijala v bolj zdravo in okolju prijaznejšo smer.